23. letna konferenca SZKO - CELOVITO PRESTRUKTURIRANJE? ODGOVOR JE KAKOVOST! (2014)

13. in 14. november 2014 | Grand Hotel Bernardin, Portorož, Slovenija


23. letna konferenca SZKO »Celovito prestrukturiranje? Odgovor je kakovost!« uspešno zaključena

 

V Portorožu je 13. in 14. novembra 2014 potekala že tradicionalna letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost (SZKO), katere rdeča nit je bila letos »Celovito prestrukturiranje? Odgovor je kakovost!«. Na plenarnem delu konference, ki jo je v dveh dneh obiskalo 350 udeležencev, so med drugim nastopili Aleksander Zalaznik (Združenje Manager), Nima Motazed (NLB), Srečko Debelak (A. T. Kearney), dr. Axel Werner (BMW Plant Regensburg), Torbjörn Månsson (DUTB) in Jean-Paul Teyssen (Carglass). V osemnajstih programskih modulih je svoje strokovne prispevke predstavilo kar 78 govorcev. Na slovesnosti konec prvega dne konference so bili podeljeni nagrada, priznanja in pohvala SZKO.

 

23. letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost je v središče postavila potrebo po prestrukturiranju tako slovenskega gospodarstva kot državne uprave. To je v svojem uvodnem nagovoru poudaril tudi Janez Benčina, predsednik Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, ki je problematiko strnil v treh ključnih ugotovitvah: »Večina institucij slovenskega javnega in zasebnega sektorja je organizacijsko bolna. Imamo manjše izzive z vodenjem kakovosti in večje s kakovostjo vodenja. Staro ne deluje več, prestrukturiranje je odgovor.« Po njegovih besedah je uspeh možen edino s stalnim inoviranjem organizacijskih in poslovnih modelov. »Uspelo nam bo le, če bomo odzivni, hitri, prilagodljivi in ustvarjalni,« je poudaril.


Janez Benčina, predsednik SZKO

  

Mag. Mirjan Trampuž iz vodstva družbe ELES se je v nadaljevanju posvetil vprašanju, ali je slovenska elektroenergetika pred prestrukturiranjem. »Slovenska elektroenergetika nima več časa niti možnosti, da goji lažno upanje po hitro dosegljivih boljših časih. Potrebno bo čim prejšnje prestrukturiranje na različnih področjih. Največ je odvisno od bodoče elektroenergetske strategije ter kakovosti korporativnega delovanja Slovenskega državnega holdinga kot upravljavca kapitalskih naložb države v družbah slovenske elektroenergetike,« je povedal.

 

mag. Marjan Trampuž, iz vodstva družbe ELES, vodja organizacijskega odbora 23. letne konference SZKO


Aleksander Zalaznik, predsednik Združenja Manager, je spregovoril o pomenu učinkovitosti vodenja ali »dobičku na pravi način«. Dobiček je po njegovih besedah gorivo za razvoj družbe in edini realni vir, ki omogoča gospodarsko rast, zmanjševanje brezposelnosti, povečevanje plač, večje prihodke v državni proračun, vse z namenom doseči večjo blaginjo državljanov. Prestrukturiranje moramo tako razumeti v smislu, kako doseči večji dobiček v gospodarstvu in s čim manjšimi stroški doseči učinkovitost v javni upravi.


Aleksander Zalaznik, predsednik Združenja Manager

 

Nima Motazed, član uprave NLB, je v svojem prispevku o prestrukturiranju banke izpostavil, da uspešna podjetja ne verjamejo le v zniževanje stroškov, temveč v zdravo razmerje med prihodki in odhodki. NLB se je v času gospodarske krize soočila s podobnim izzivom – kako najti pravo razmerje med prihodki in stroški v novem poslovnem okolju. V ta namen so v banki uvedli vitko, »lean« metodologijo, ki se osredotoča na stranko in iz poslovanja izloči vse tisto, kar ne prinaša dodane vrednosti. Rezultat procesa preobrazbe je, da so v dobrem letu dni izpeljali več kot polovico načrtovanih projektov (25). Do prve polovice leta 2015 pa jih bo zaključena večina.


Nima Motazed, član uprave NLB 


O preoblikovanju poslovanja se govori že vrsto let, toda še nikoli toliko kot v zadnjih desetih letih. Kriza finančnega trga, tehnološki napredek, konsolidacija osnovne oskrbe ali slabi poslovni uspehi so le nekateri razlogi za nujno obravnavo tega izziva. Srečko Debelak, starejši direktor pri A. T. Kearney, je na konferenci izpostavil: »Iz izkušenj vemo, da mnoga podjetja usmerijo vse sile v izboljšanje delovanja ene ali druge funkcije, vendar je tak pristop skoraj vedno nezadosten. Utrujeni od napora in razočarani zaradi neuspeha zdaj mnogi v obupu iščejo koordiniran pristop k preoblikovanju poslovanja, ki bi jim zagotovil uspešno poslovanje in prednost pred konkurenco. Zato smo v naši družbi razvili model Fit Transformation, ki omogoči podjetjem, da postanejo močna, prožna in vitka. Slednje lahko dosežejo z uskladitvijo različnih gradnikov v njihovem poslovnem modelu, kot so s strukturo in upravljanjem, procesi, uvedbo tehnologije, konfiguracije virov ter zmožnostmi in kulturo podjetja.«


Srečko Debelak, starejši direktor pri A. T. Kearney

 

Dr. Axel Werner, direktor obrata v tovarni BMW Plant Regensburg, ki proizvaja avtomobile te prestižne znamke že od leta 1986 in je tretja največja tovarna koncerna, se je posvetil BMW-jevi poti k odličnosti. Tovarna je tudi dobitnica letošnje evropskega priznanja za odličnost EFQM, saj je na podlagi modela odličnosti EFQM opredelila ciljni scenarij in ključne procese za njegovo doseganje. Po njegovih besedah je ključ do uspeha zavezanost voditeljev in zaposlenih k uresničevanju zastavljenih ciljev. Zaradi tega velik poudarek namenjajo vključevanju voditeljev na vseh ravneh upravljanja v svoj letni proces, ki ga imenujejo »cikel odličnosti«.


Dr. Axel Werner, direktor obrata v tovarni BMW Plant Regensburg 

 

Torbjörn Månsson, glavni izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), je predstavil pristop DUTB k prestrukturiranju, pri čemer je poudaril, da je poleg finančnih potrebno upoštevati širše dejavnike prestrukturiranja, še zlasti »mehke« dejavnike vodenja, ki so pogosto pomembnejši od samega načrtovanja.

 

 Torbjörn Månsson, glavni izvršni DUTB 

 

Plenarni del prvega dne konference se je končal s predavanjem Jean-Paula Teyssena, glavnega izvršnega direktorja belgijskega podjetja Carglass in pri EOQ nagrajenega voditelja za kakovost, ki je predstavil, kako do poslovne odličnosti z vodenjem, usmerjenim h kupcem.


Jean-Paul Teyssen, glavni izvršni direktor Carglassa


Sunil Thawani, sodelavec Ameriškega združenja za kakovost (ASQ) in svetovalec za področje kakovosti v Dubaju, je v plenarnem delu drugega dne konference udeležencem predstavil diverzifikacijo gospodarstva in začetek prizadevanj Dubaja za doseganje odličnosti. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se namreč voditelji tega arabskega emirata odločili, da iz gospodarstva, temelječega izključno na nafti in zemeljskemu plinu, ki sta k bruto domačemu proizvodu Dubaja prispevala kar 69 odstotkov, preidejo k storitveno naravnani ekonomiji. Pri tem so se osredotočili na trgovino, turizem, finančne storitve, nepremičnine in logistiko. V letu 2012 sta nafta in zemeljski plin imela v BDP-ju že precej manjši, 55,4-odstotni delež, trgovina, ki ni temeljila na teh naravnih virih, pa se je od leta 1981 do leta 2012 povečala za 28-krat. Thawani je pri tem takole strnil ključna spoznanja procesa prestrukturiranja Dubaja: »Voditeljstvo je na poti do kakovosti in odličnosti odločilnega pomena. Spoštujte ljudi in jim pomagajte do uspeha. Naložba v kakovost ni strošek. Prepoznajte in delite primere najboljše prakse. Povečajte stopnjo stalnih izboljšav. Nenehno stremite k dodani vrednosti za potrošnike.«


Sunil Thawani, svetovalec za področje kakovosti iz Dubaja

 

Kaj se Slovenija lahko nauči od države, ki je bila popolnoma odvisna od nafte in zemeljskega plina, nato pa s pomočjo modelov in orodij za povečanje kakovosti in odličnosti uspešno prešla v storitveno ekonomijo, je bilo izhodišče za razpravo o prihodnosti Slovenije. Slovenija namreč nazaduje na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti, kar pa po mnenju Slovenskega združenja za kakovost in odličnost ni le posledica gospodarske krize, temveč tudi posledica nepoznavanja in neuporabe sodobnih upravljavskih pristopov s strani vodstev organizacij. Na okrogli mizi, ki jo je vodila tv-voditeljica in novinarka Vida Petrovčič, so sodelovali dr. Matej Avbelj, docent za evropsko pravo na Fakulteti za državne in evropske študije, Miro Germ, podpredsednik Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, in dr. Igor Masten, izredni profesor na Ekonomski fakulteti. Masten je poudaril, da Slovenija lahko postane bolj konkurenčna, če si bo zastavila merljive cilje z jasno časovnico. »Bistveno je, da so cilji merljivi, nato pa je treba slediti rezultatom in ukrepati, če cilji niso doseženi. Vodenje je pri tem ključnega pomena,« meni Masten. Avbelj je k temu dodal, da je težava v slovenski mentaliteti, prepričanju, da se ne da nič narediti, kar pomeni, da smo Slovenci zadovoljni s statusom quo in si ne želimo sprememb. »Ko bomo našli moč, da prepoznamo in se upremo temu statusu quo, bomo napredovali tudi na lestvicah konkurenčnosti,« pravi Avbelj, ki rešitev za sedanje stanje vidi tudi izboljšanju šolskega sistema, ki bo pri učencih spodbujal ustvarjalnost in razmišljanje z lastno glavo. Tudi Germ je prepričan, da bi moral biti cilj Slovenije kot države, da napredujemo na letvicah konkurečnosti, in sicer z izdelanim načrtom za izboljšave.

 

Z leve proti desni: Vida Petrovčič, dr. Igor Masten, dr. Matej Avbelj in Miro Germ, podpredsednik SZKO. 

 

 

Nagrada SZKO mag. Vilmi Fece za uspešno delo na področju varstva okolja

 

Na konferenci so podelili vsakoletno nagrado in priznanja SZKO. Nagrada je namenjena posamezniku za njegovo dolgoletno delo na področju širjenja kulture kakovosti in poslanstva SZKO. Za leto 2014 jo prejme mag. Vilma Fece, direktorica področja varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu v podjetju Gorenje, in sicer za dolgoletno uspešno delo pri uvajanju in širjenju varstva okolja.


mag. Vilma Fece in Janez Benčina, predsednik SZKO

 

Poleg nagrade SZKO vsako leto podeli tudi priznanje posamezniku za njegov enkraten prispevek v zadnjih treh letih in priznanje skupini članov za uspešno uvedbo koristne prakse, procesa, storitve ali programa, kar predstavlja preboj na domačem področju. Priznanje posamezniku je dobil Emil Nanut, direktor podjetja Kemis, za zgledno vodenje organizacije z uporabo sistemov vodenja. Prejemnika priznanja skupini sta letos dva: prva je skupina posameznikov, v kateri so Miro Germ, Breda Hajnrih, Alenka Jeraj, Marko Kiauta, Aleš Košir, Tomislav Nemec, Sandra Tušar in Nenad Vrtarič, ki priznanje prejmejo za uspešno prebojno uresničitev koristne prakse vključitve strokovne javnosti pri reformi zdravstva, drugi pa Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor pod vodstvom direktorja prim. asist. mag. Jerneja Završnika za uspešno uvedbo koristne prakse »Z izboljšanjem komuniciranja in odnosov do večjega zadovoljstva pacientov«.


 Priznanje skupini posameznikov                       Priznanje ZD Maribor

 

Pohvalo SZKO pa je prejela Vesna Vodopivec, direktorica sektorja za upravljanje s kadri pri NLB, za zgledno izvedbo strukturnih sprememb v NLB na osnovi dobrih praks in odprto komuniciranje o tem. V njenem imenu jo je sprejel Janko Medja, predsednik uprave NLB.


Janko Medja, predsednik uprave NLB, in Janez Benčina, predsednik SZKO

 

Fotogalerija 23. letne konference SZKO


Videopredstavitve s 23. letne konference SZKO


Program 23. letne konference SZKO


Seznam sponzorjev 23. letne konference SZKO


Objave o konferenci:

- Strojnistvo.com

- Fakulteta za upravo

- Plastika Skaza

- Pomursko društvo za kakovost

- Si21.com

Naročite se na strokovne članke in ostale dobrine

pogoji.

ANKETA ZA PREJEMNIKE ZNAKA SQ

Revija Kakovost - marec 2017

ANKETA ZA ČLANE 2017

Prijava na usposabljanje QM

Usposabljanje za ocenjevalca po modelu odličnosti EFQM (EAT)

Včlanjenje v SZKO